IP/09/642
Bruselj, 27. aprila 2009Poročilo Barca: komisarka Danuta
Hübner in Fabrizio Barca predstavila predloge za reformo kohezijske
politike EUDanuta Hübner, evropska komisarka za
regionalno politiko, in Fabrizio Barca, generalni direktor na
italijanskem ministrstvu za finance in gospodarstvo, sta danes
predstavila ugotovitve „Poročila Barca – načrta za
prenovljeno kohezijsko politiko“. Poročilo, ki ga je naročila
komisarka, opredeljuje načela evropske kohezijske politike in predstavlja
priporočila za celostno reformo na desetih „stebrih“. Dr. Barca
je predloge oblikoval povsem neodvisno od Komisije, pri tem pa je upošteval
mnenja akademskih strokovnjakov in uradnikov držav članic s
srečanj, ki so potekala vse leto 2008. Poročilo je del temeljitega
premisleka o kohezijski politiki po letu 2013, ki se je začel leta 2007 s
Četrtim poročilom o gospodarski in socialni koheziji. 
Komisarka Hübnerjeva je povedala: „Poročilo Barca
potrjuje, da je kohezijska politika osrednji steber evropskega procesa
vključevanja. V poročilu je zapisano, da bi vse regije morale imeti
možnost, da izkoristijo svoj potencial za gospodarski razvoj, ter da bi
politika morala prinašati koristi vsem državljanov, ne glede na to,
kje živijo. Poročilo potrjuje, da so reforme, ki smo jih uvedli v
preteklih nekaj letih, prave. Hkrati odpira nove, drzne poti, ki bodo
razširile naš pogled na prenovitev politike.“
Fabrizio Barca je poudaril: „Pregled dejstev in teorije v
poročilu kaže, da Unija potrebuje politiko za gospodarski in socialni
razvoj, prilagojeno posebnim potrebam zelo različnih krajev. Politika mora
omogočiti več priložnosti in se spopasti z izzivi, s katerimi se
soočajo državljani EU in ki so posledica poenotenja trgov. Prenovljena
kohezijska politika lahko vse te naloge izpolni z naprednimi metodologijami,
dosledno usmerjenostjo v dosežke in sodobnim upravljanjem na več
ravneh.“
Priporočila za reformo v poročilu temeljijo na desetih
„stebrih“:
1. Osredotočenost na ključne prednostne naloge 
Dr. Barca pravi, da bi morala EU približno 65 % svojega financiranja
nameniti trem ali štirim ključnim prednostnim nalogam, pri čemer
bi se delež razlikoval med državami članicami in regijami glede
na potrebe in strategije. Merila za dodelitev sredstev se ne bi bistveno
spremenila (tj. bi temeljila na BDP na prebivalca). Ena ali dve od ključnih
prednostnih nalog bi morali obravnavati socialno vključenost za razvoj
„socialnega programa po geografskih območjih“. 
2. Nov strateški okvir 
Strateški dialog med Komisijo in državami članicami (ali
regijami v nekaterih primerih) bi bilo treba okrepiti in ga utemeljiti na
Evropskem okviru za strateški razvoj ter določiti jasna
načela, kazalnike in cilje za oceno uspešnosti.
3. Novo pogodbeno razmerje, izvedba in poročanje
Komisija in države članice bi morale izdelati nov pogodbeni dogovor
(Nacionalna pogodba o strateškem razvoju), ki bi se usmeril v
uspešnost in preverljive obveznosti.
4. Okrepljeno upravljanje za ključne prednostne naloge
Komisija bi morala določiti pogoje, ki jih morajo izpolnjevati
nacionalne ustanove za pridobitev sredstev za posebne prednostne naloge, in
ocenjevati napredek pri doseganju ciljev. 
5. Spodbujanje dodatne, inovativne in fleksibilne porabe
Komisija bi morala okrepiti načelo „dodatnosti“, ki
zagotavlja, da države članice nacionalnih izdatkov ne zamenjajo z
izdatki EU, in sicer tako, da bi ga neposredno povezala s Paktom za stabilnost
in rast. Potrebna je pogodbena obveznost, ki bi zagotovila, da so ukrepi
inovativni in prinašajo dodano vrednost.
6. Spodbujanje eksperimentiranja in aktiviranje lokalnih
akterjev
Komisija in države članice bi morale spodbujati eksperimentiranje
ter boljše ravnotežje med ustvarjanjem pobud za lokalno
vključevanje v politike in preprečevanjem, da bi si politike
„prilastile“ interesne skupine. 
7. Spodbujanje učenja: korak k oceni morebitnega
vpliva
Z boljšim oblikovanjem in izvedbo postopkov za presojo, kakšen bi
bil izid brez posredovanja kohezijske politike, bi bolje razumeli, kaj deluje
kje, in dosegli disciplinske učinke na tako oblikovane ukrepe.
8. Krepitev vloge Komisije kot središča pristojnostiTreba bi bilo razvijati bolj specializirano strokovno znanje znotraj Komisije
z boljšo usklajenostjo med generalnimi direktorati, ki bi ustrezalo
večji vlogi in pooblastilom Komisije pri kohezijski politiki. To bi
zahtevalo velika vlaganja v človeške vire in organizacijske
spremembe.
9. Finančno upravljanje in nadzor 
Treba bi bilo doseči večjo učinkovitost upravljanja
strukturnih skladov s poenostavljanjem postopkov in iskanjem drugih načinov
za zmanjševanje stroškov in bremena Komisije, držav članic
in prejemnikov.
10. Okrepitev političnega sistema medsebojnega nadzora na visoki
ravni
Okrepiti bi bilo treba sistem medsebojnega nadzora med Komisijo, Evropskim
parlamentom in Svetom z ustanovitvijo formalnega sveta za kohezijsko politiko.
Ravno tako je treba spodbujati stalno razpravo o vsebini, dosežkih in
vplivu kohezijske politike. 
Celotno poročilo in z njim povezani dokumenti so na voljo tukaj: 
http://ec.europa.eu/regional_policy/policy/future/barca_en.htm