IP/09/510 Bruselj, 31. marec 2009Okolje: EU praznuje 30. obletnico direktive o pticahPrvi naravovarstveni predpis EU, direktiva o pticah, 2. aprila praznuje 30. obletnico. Spada med največje dosežke evropske okoljske politike in je osrednjega pomena za strategijo EU za zajezitev zmanjševanja biotske raznovrstnosti. Direktiva o pticah je zlasti prek omrežja posebnih območij varstva (SPA) odločilno prispevala k zaustavitvi upada nekaterih najbolj ogroženih ptic Evrope. Zahvaljujoč ciljno usmerjenim ukrepom Evropske unije, nacionalnih vlad ter udejstvovanju okoljevarstvenikov in prostovoljcev mnoge ptice zdaj čaka lepša prihodnost. Med njimi so žličarka (Platalea leucorodia), belorepec (Haliaeetus albicilla) in španski kraljevi orel (Aquila adalberti). Skoraj 5 000 posebnih območij varstva zajema več kot 10 % ozemlja EU in so del ekološkega omrežja Natura 2000. Direktiva o pticah je izvrsten primer skupne odgovornosti in sodelovanja 27 držav članic EU. Komisar za okolje Stavros Dimas je dejal: „Direktiva o pticah je ena največjih uspešnic okoljske politike EU. Je izraz naše zavezanosti ohranjanju svetovne biotske raznovrstnosti. Ptice niso zgolj čudovit in neprecenljiv del naše naravne dediščine, temveč tudi kazalniki zdravega okolja. Visoki standardi iz direktive so zelo koristili prosto živečim pticam v Evropi. Za dolgoročno zagotovitev zdravih populacij ptic pa je treba odpraviti še nekatere pomembne težave. Direktiva o pticah je danes enako pomembna kakor pred 30 leti in bo še mnoga leta igrala ključno vlogo pri izvajanju politike o biotski raznovrstnosti.“ Direktiva o pticah – zgodba o uspehu Direktiva o pticah je 30 let po sprejetju še vedno najpomembnejši pravni akt EU za zaščito evropskih ptic. Je tudi eden najpomembnejših ukrepov okoljske politike EU. Študija, objavljena v reviji Science, potrjuje, da je direktiva znatno prispevala k zaustavitvi upada nekaterih najbolj ogroženih evropskih ptic. Stalež ptic, kot so madeirski švigavec (Pterodroma madeira), kodrasti pelikan (Pelecanus crispus), pritlikavi kormoran (Phalacrocorax pygmaeus), se je izboljšal zlasti zaradi določitve posebnih območij varstva (SPA). Mreža skoraj 5 000 SPA zajema več kot 10 % evropskega ozemlja ter velika priobalna morska območja. Direktiva o pticah je odličen primer uspešnega mednarodnega sodelovanja. Leta 1979, ko je bila sprejeta, je vključevala samo devet držav članic. Danes sodelovanje zajema vso razširjeno EU, SPA pa je mogoče najti v vseh 27 državah članicah. Komisija budno spremlja dosledno uporabo enotnih pravil za zaščito ptic po vsej EU, v primeru nepravilnosti pa države članice tudi sodno preganja. Direktiva o pticah ugotavlja, kako pomembno je sožitje človekovih dejavnosti, kot so lov, ribolov in kmetovanje, z naravo. Velik delež ozemlja, ki ga zajema omrežje Natura 2000, bo verjetno še naprej v zasebni lasti, pri čemer bo poudarjeno prihodnje trajnostno ekološko in gospodarsko upravljanje. Prihodnji izzivi Kljub temu napredku je bogata raznovrstnost EU z več kot 500 prosto živečimi vrstami ptic še vedno ogrožena. Najnovejše znanstvene študije kažejo, da je 43 % vrst evropskih ptic ogroženih ali jim grozi velik upad. To pomeni velik izziv za izpopolnitev omrežja Natura 2000, vključno z obalno komponento. Bolje je treba zaščititi tudi splošno razširjene ptice, ki so odvisne od širšega podeželja. Spremembe kmetijskih politik so privedle do zaskrbljujočega upada ptic, živečih na kmetijskih površinah. Od leta 1980 se je njihovo število zmanjšalo za približno 50 %. Čeprav se položaj zdaj ustaljuje, si je treba prizadevati za boljšo vključitev zahtev za zaščito ptic v kmetijske in druge politike, da se obnovijo pomembne vrste, kot sta mala droplja (Tetrax tetrax) in kosec (Crex crex). Zdravje prosto živečih ptic je simptom splošnega pritiska na biotsko raznovrstnost, na primer zaradi podnebnih sprememb.Pri nekaterih populacijah ptic je že mogoče zaznati premik njihove razširjenosti. Ključni izziv za prihodnost je zagotovitev ustreznega prostora za naravo in prilagoditev varstva ptic spreminjajočemu se podnebju. Direktiva o pticah prispeva tudi k izpolnjevanju mednarodnih obvez EU glede ptic selivk. Glede na to, da mnoge vrste preživijo del življenja zunaj Evrope, je bistveno sodelovati z drugimi državami ob njihovih selitvenih poteh, da se zagotovi potrebna zaščita za zagotovitev zdravih ptičjih populacij. Ozadje Direktiva o pticah je bila sprejeta zaradi vse večje zaskrbljenosti glede upada prosto živečih evropskih ptic, ki je posledica onesnaževanja, izgube habitatov in netrajnostnih dejavnosti. S predpisom se je želelo tudi poudariti, da so prosto živeče ptice, mnoge med njimi selivke, skupna dediščina držav članic in da je za njihovo uspešno varstvo potrebno mednarodno sodelovanje. Podrobnejše informacije so na voljo na: http://ec.europa.eu/environment/nature/legislation/birdsdirective/index_en.htm