IP/09/718
Bruselj, 7. maja 2009Vrh EU o zaposlovanju enotno proti
naraščajoči brezposelnostiEU se je danes v Pragi sestala na posebnem vrhu,
namenjenem omejevanju vpliva gospodarske krize na delovna mesta v Evropi.
Trojka predsedstev (češka, švedska in španska
vlada) je skupaj z Evropsko komisijo, delodajalci in sindikati iskala
najboljše načine za ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest. Vrh
je določil deset ukrepov za boj proti brezposelnosti in ustvarjanje novih
delovnih mest. Komisija bo svoj prispevek za Evropski svet 18. in 19. junija
oblikovala na podlagi razprav na vrhu.
Predsednik Barroso je dejal: „Današnji vrh EU o zaposlovanju je
pomemben korak k pogostejšim in bolje usklajenim ukrepom na področju
zaposlovanja. Ne moremo preprečiti, da kriza ne bi povzročala
brezposelnosti. Če pa se takoj odzovemo, lahko zmanjšamo izgubljanje
delovnih mest ter pomagamo milijonom ljudi najti nova in boljša delovna
mesta. Takojšen odziv pomeni tudi utiranje poti trajnostnemu okrevanju.
Ukrepanje na področju zaposlovanja EU se ne začenja niti ne
končuje z današnjim vrhom. Svojim državljanom pa s tem vrhom
sporočamo, da je njihova zaposlitev za Evropo na prvem mestu. Pozivam vse
države članice, da se zavežejo k skupnemu prizadevanju za hitro
ukrepanje na področju zaposlovanja.“
„Naša najpomembnejša prednostna naloga v tej krizi so ljudje
- ohranjanje njihovih delovnih mest in možnosti, da se čim prej vrnejo
na svoja delovna mesta. Izkoristiti moramo vsa razpoložljiva orodja, da
omejimo vpliv krize na realno gospodarstvo, na ljudi in zlasti na njihovo
preživetje,“ je povedal Vladimir Špidla, evropski komisar za
zaposlovanje. 
„Ta vrh je pomemben korak pri določanju najboljših
načinov boja proti brezposelnosti in ustvarjanja novih delovnih mest.
Podlaga naši strategiji morata biti socialni dialog in ustvarjanje
sinergije med socialno in gospodarsko politiko. Ne sme se izbirati med
socialnimi vrednotami in konkurenčnim notranjim trgom.“
Udeleženci vrha so dosegli široko soglasje glede naslednjih
korakov. Dogovorjena ključna sporočila poudarjajo, da morajo prihodnji
ukrepi na področju zaposlovanja temeljiti na številnih načelih,
njihov cilj pa mora biti ohranjanje stopnje zaposlenosti in nova delovna mesta;
večji dostop do zaposlitve, predvsem za mlade, ter izpopolnjevanje,
prilagoditve potrebam trga dela in spodbujanje mobilnosti. Predlaganih je deset
konkretnih ukrepov, ki vključujejo kratkoročne in dolgoročne
izzive in se izvajajo na nacionalni in evropski ravni v sodelovanju s socialnimi
partnerji:1. Ohraniti čim več ljudi na delovnih mestih z začasno
prilagoditvijo delovnega časa in s preusposabljanjem, in sicer z javnim
financiranjem (vključno s sredstvi Evropskega socialnega sklada).
2. Spodbujati podjetništvo in ustvarjanje delovnih mest, npr. z
zniževanjem s plačami nepovezanih stroškov dela ter prožno
varnostjo.
3. Izboljšati učinkovitost državnih zavodov za zaposlovanje z
zagotavljanjem intenzivnega svetovanja, usposabljanja in iskanja delovnih mest v
prvih tednih brezposelnost, predvsem za mlade brezposelne.
4. Znatno povečati število visokokakovostnih vajeništev in
pripravništev do konca 2009.
5. Spodbujati bolj vključujoče trge dela z zagotavljanjem pobud v
zvezi z delom, učinkovitimi politikami glede trga dela ter posodobitvijo
sistemov socialnega varstva, ki vodijo tudi do boljše integracije
prikrajšanih skupin, vključno z invalidi, nekvalificiranimi delavci in
priseljenci.
6. Izboljšati sposobnosti na vseh ravneh z vseživljenjskim
učenjem, predvsem tako, da se tistim, ki opustijo šolanje omogoči
razviti sposobnosti, s katerimi bodo lahko našli zaposlitev. 
7. Uporabiti mobilnost delovne sile za usklajevanje učinkovite ponudbe
delovne sile in povpraševanja po njej.
8. Opredeliti zaposlitvene možnosti in zahteve po spretnostih ter
izboljšati napovedovanje potrebnih spretnost, da se zagotovi ustrezno
usposabljanje.
9. Pomagati brezposelnim in mladim ustanoviti njihova lastna podjetja, in
sicer z zagotavljanjem izobraževanja in začetnega kapitala ali z
znižanjem ali odpravo davka na ustanovitev podjetja. 
10. Predvideti in upravljati prestrukturiranje z vzajemnim učenjem in
izmenjavo dobre prakse.Vrh je razpravljal tudi o tem, kako bi
nacionalni ukrepi ter ukrepi na evropski skupaj dosegli najboljši
učinek ter kako najbolje izkoristiti orodja EU in vire, kot sta Evropski
socialni sklad in Evropski sklad za prilagajanje na globalizacijo. Nedavno je
bilo revidirano delovanje obeh skladov z namenom doseganja čim večje
učinkovitosti v obdobju krize.
Evropska komisija je v pripravah na vrh organizirala vrsto delavnic s
trenutnim in prihodnjima predsedstvoma EU (15. aprila v Madridu, 20. aprila v
Stockholmu in 27. aprila v Pragi). Poleg tega je v Evropskem parlamentu 5. maja
potekala posebna razprava. S tem posvetovalnim postopkom so bila zbrana mnenja
iz najširšega možnega kroga zainteresiranih strani, vključno
s socialnimi partnerji na vseh ravneh, predstavniki različnih institucij
EU, državami članicami, javnimi zavodi za zaposlovanje, akademiki in
civilno družbo. 
Več informacij 
Glavna sporočila vrha o zaposlovanju
http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=88&langId=en&eventsId=173&furtherEvents=yesConsolidated
report from the preparatory workshops
http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=2623&langId=en
MEMO/09/223
Vrh EU o zaposlovanju
Krizna spletna stran predsednika Barrosa
http://ec.europa.eu/commission_barroso/president/focus/credit_crunch/index_en.htm
Spletna stran o socialnih posledicah krize GD za zaposlovanje / komisarja
Špidle
http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=736
Videoposnetek:
I-061271
Gospodarska recesija: Zaposlovanje: 
IP/09/703:
Pot obnove: Kohezijska politika bo Evropi pomagala na poti iz krize, pravita
komisarja Hübnerjeva in Špidla: 
MEMO/09/221:
Povezava do memorandumov o revizijah Evropskega sklada za prilagajanje na
globalizacijo in Evropskega socialnega sklada