IP/09/1166 Bruselj, 22 julij 2009  Bolgarija in Romunija:  potrebno politično soglasje za pospešitev napredka na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji  Zdaj je potrebna medstrankarska politična podpora, da se poveča zagon, s katerim se oblikujejo reforme v obeh državah članicah. Toda potrebna so nadaljnja prizadevanja, da se bodo pokazali prepričljivi rezultati na področju reforme pravosodja, boja proti korupciji in – v primeru Bolgarije – boja proti organiziranemu kriminalu. To je glavna ugotovitev dveh poročil, ki ju je danes sprejela Komisija. Romunija je v preteklem letu predstavila pomembne predloge za reformo na področju kazenskega prava, civilnega prava in sodnih postopkov, toda potrebne je več politične podpore, da lahko neodvisno pravosodje sprejema hitre in učinkovite odločitve v zadevah v zvezi s korupcijo na visoki ravni. Bolgarija je začela reorganizirati svoje državno tožilstvo, število obtožnic in obsodb je tako naraslo, obenem pa je za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu potrebna močnejša politična podpora. Slednje bi si morala nova vlada zastaviti kot najpomembnejšo nalogo. Komisija ugotavlja, da sta potrebna nadaljnja podpora in spremljanje, druge države članice pa poziva, naj še naprej pomagajo Bolgariji in Romuniji pri procesu reforme. Za usmerjanje tega procesa je v poročili vključen sklop konkretnih priporočil, ki naj bi ju državi izvajali v naslednjem letu.  Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je dejal: „Rastoči zagon za oblikovanje reform mora zdaj prejeti podporo nacionalnega političnega soglasja vseh političnih strank in institucij. Poleg tega ga morajo spodbujati stvarnejši rezultati. Državljani v obeh državah in po vsej Evropi se morajo zavedati, da zakoni veljajo za vse. Upam, da bosta obe vladi čim prej izvedli konkretna priporočila za reformo, ki jih je predložila Komisija.“  Kot v prejšnjih poročilih temelji analiza Komisije na oceni napredka, ki so ga dosegli bolgarski in romunski organi, ter na informacijah od držav članic, mednarodnih organizacij in neodvisnih strokovnjakov ali iz različnih drugih virov.  Komisija je v Bolgariji in Romuniji opravila več misij, pri katerih so pomagali tudi visoko usposobljeni strokovnjaki iz drugih držav članic.  V poročilih se upoštevajo tudi odgovori Bolgarije in Romunije iz podrobnih vprašalnikov, ki jih je pripravila Komisija.   V poročilu o napredku v Bolgariji je bila ugotovljena pozitivna sprememba odnosa, opredeljeni pa so bili tudi številni tehnični ukrepi, ki jih je sprejela Bolgarija kot odziv na poročilo Komisije iz julija 2008. Bolgarija je storila prve korake za izboljšanje svojih rezultatov pri pregonu hudih kaznivih dejanj. Zaradi reorganizacije državnega tožilstva in spremembe metodologije se je povečalo število obtožnic, zlasti glede goljufij s sredstvi EU, izrečenih je bilo tudi nekaj prvih obsodb na področju organiziranega kriminala. Poleg tega je Bolgarija proučila zamude pri obravnavi hudih kaznivih dejanj ter oblikovala priporočila za pospešitev postopkov, ki so bila delno izvedena in zaradi katerih so se nekateri primeri hitro zaključili. Spodbudni rezultati so se pokazali po pregledu vrhovnega pravosodnega sveta, ki je, skupaj z vrhovnim kasacijskim sodiščem, prispeval k izboljšavam na področju enakopravne uporabe zakonodaje.  Toda ti znaki n apredka še niso imeli vpliva na vsakdanjost Bolgarov, ki še ne vidijo izboljšav. Po mnenju javnosti je bolgarsko pravosodje počasno in včasih nepravično, na delo nekaterih tožilcev in sodnikov pa naj bi bilo mogoče vplivati oz. vanj posegati. Bolgarija ima še vedno nevšečnosti zaradi zastarelega kazenskega zakonika in pretiranega formalizma v pravni praksi. Korenita reforma pravosodja se še ni začela izvajati, pozitivni rezultati nedavnih prizadevanj za reformo tako ostajajo razdrobljeni. Treba jih je ustrezno podpreti s širokim političnim soglasjem in prepričljivo strategijo, da bi boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji postal najpomembnejša naloga za Bolgarijo. Poročilo poziva Bolgarijo k nedvoumni in dolgoročni politični zavezi, s katero bi podprla in okrepila trenutni zagon pri doseganju napredka, da bo zabeležila trdnejše rezultate pri preiskovanju in pregonu korupcije na visoki ravni in organiziranega kriminala ter razsojanju o teh zadevah.  V poročilu o Romuniji je bilo ugotovljeno, da so se organi učinkovito odzvali na pomisleke, izražene v vmesnem poročilu Komisije februarja 2009, s tem da so sprejeli nov kazenski in civilni zakonik ter predstavili predloge za reformo sodnih postopkov. Še naprej so se ohranjali pozitivni rezultati pri pregonu dejanj v zvezi s korupcijo na visoki ravni, dopolnili pa so se z ukrepi za izboljšanje kadrovskih razmer na sodiščih in državnih tožilstvih ter z ukrepi za izboljšanje doslednosti sodne prakse, kot so pritožbe v interesu prava, ki jih vloži generalni državni tožilec, in priporočila delovne skupine. Nacionalna služba za integriteto zdaj deluje in je dosegla dobre rezultate s spremljanjem prijav premoženjskega stanja, prve sodne zadeve, ki jih je sprožila ta služba, pa sodišča še vedno obravnavajo.  Ta prizadevanja za reformo vseeno ostajajo razdrobljena, niso se še dobro ukoreninila, tako romunski državljani še vedno ne občutijo praktičnih rezultatov. Parlament mora pokazati, da je popolnoma zavezan nadaljevati boj proti korupciji na visoki ravni. Očitno je pomanjkanje pobude za boj proti korupciji na lokalni ravni.  Sodna praksa ostaja protislovna, zakonodajna zbirka izrednih odlokov in izvedbenih določb pa ustvarja pravno negotovost.  Na splošno reforma še vedno ni podprta s širokim političnim soglasjem, na medstrankarski ravni pa še ni izražene nedvoumne zaveze pravemu napredku.  Obstaja dejansko tveganje, da se lahko zaradi vedno širše razpletene mreže zakonov, izvedbenih določb in praks, ki izhaja iz stalnih medstrankarskih sporov, izgubi osredotočenost na končni cilj, ki je doseči neodvisno in stabilno sodstvo.  Poročilo poziva k političnemu soglasju v Romuniji, da se omogočita neodvisno delovanje pravosodnega sistema ter sprejemanje hitrih in učinkovitih odločitev na podlagi nepristranskih preiskav v zvezi s korupcijo.  V obeh poročilih je ugotovljeno, da mora Komisija nadalje podpirati in spremljati procese reform v Bolgariji in Romuniji, dokler se ne izpolnijo merila ter se lahko razveljavi mehanizem za sodelovanje in preverjanje napredka. Ozadje  Komisija je 1. januarja 2007 vzpostavila mehanizem za sodelovanje in preverjanje, da se ocenijo zaveze, ki sta jih sprejeli Bolgarija in Romunija na področju reforme pravosodja, boja proti korupciji in organiziranega kriminala.  Komisija je bila pozvana, da o teh spremljevalnih ukrepih redno poroča.  Komisija je svoje prvo poročilo objavila 27. junija 2007, nadaljnja poročila pa objavlja na vsaki dve leti.  V danes objavljenih poročilih Komisije je ocenjeno, kakšen napredek je bil dosežen pri izpolnjevanju meril, določenih ob pristopu, na področjih reforme pravosodja, boja proti korupciji in – za Bolgarijo – organiziranega kriminala.  Poročili sta izdelani na podlagi informacij, prejetih od bolgarske in romunske vlade, Komisije in predstavništev držav članic v obeh državah, organizacij civilne družbe, združenj in strokovnjakov.  Poročili Komisije sta dopolnjeni s poglobljenimi tehničnimi poročili o vsaki državi.   Podrobnejši pregled mehanizmov za sodelovanje in preverjanje ter zaščitnih klavzul lahko najdete na   MEMO/07/260   . Izvode celotnih poročil lahko najdete na:    http://ec.europa.eu/dgs/secretariat_general/cvm/index_en.htm