IP/09/1292  Bruselj, 9. septembra 2009  Potrošniki: odločno ukrepanje EU proti spletiščem, ki prodajajo elektronske izdelke široke uporabe  Evropska komisarka za varstvo potrošnikov, Meglena Kuneva, je danes predstavila rezultate preiskave zavajajočega oglaševanja in nepoštenih praks pri spletni prodaji elektronskih izdelkov široke uporabe. V preiskavi je sodelovalo 26 držav članic EU, Norveška in Islandija. Ostri ukrepi zajemajo 369 spletišč, ki prodajajo šest med evropskimi potrošniki najbolj priljubljenih elektronskih izdelkov, tj. digitalni fotoaparati, mobilni telefoni, prenosni glasbeni predvajalniki, predvajalniki DVD, računalniška oprema in igralne konzole. Bilo je preiskanih dvesto največjih spletišč, ki prodajajo elektronsko opremo, ter več kot sto spletišč, ki so bila preiskana na podlagi pritožb potrošnikov. S kontrolami, izvedenimi maja letos, so bile ugotovljene nepravilnosti pri 55 % od 369 preiskanih spletišč. Nepraviln osti so bile povezane zlasti z zavajajočimi informacijami glede pravic potrošnikov: zavajajočimi informacijami o končni ceni izdelka ali nepopolnimi kontaktnimi podatki o trgovcu. Kontrolam, ki so jih izvedli nacionalni organi, bo sledilo izvrševanje, ko bodo nacionalni organi od podjetij zahtevali, da popravijo spletišča oziroma pojasnijo svoje dosedanje ravnanje. V tej prvi fazi so tri države (Islandija, Latvija in Norveška) objavile imena spletišč, zajetih v preiskavi (glej   MEMO/09/379   ).  Komisarka EU za potrošnike Meglena Kuneva je povedala: „Naša tarča so bila spletišča, ki prodajajo elektronske izdelke, zato ker na podlagi elektronske pošte, ki jo prejemam in pritožb, naslovljenih na evropske centre za potrošnike, vem, da so ta resničen problem za potrošnike. Odkrili smo, da več kot polovica trgovcev na drobno, ki prodajajo elektronske izdelke, zavaja potrošnike. Gre za problem evropske razsežnosti, zato je potrebna rešitev na evropski ravni. V prihodnjih mesecih nas čaka veliko dela, da bomo izboljšali razmere v tem sektorju, saj si evropski potrošniki to zaslužijo.“   Trg elektronskih izdelkov  Vrednost elektronske prodaje na drobno elektronskih izdelkov široke porabe, je bila v letu 2007 približno 6,8 milijard EUR, približno eden od štirih potrošnikov EU, ki je kadar koli kupoval po spletu, pa je kupil elektronski izdelek (vključno s fotoaparati). Več kot tretjina pritožb glede spletne prodaje, ki jih je prejela mreža evropskih centrov za potrošnike leta 2007, je zadevala nakup elektronske opreme.  Preiskava  Maja 2009 so nacionalni kontrolni organi ob usklajevanju Evropske komisije preverili skladnost spletišč za prodajo elektronskih izdelkov s tremi ključnimi zakoni EU na področju potrošnje: direktiva o prodaji na daljavo, direktiva o e-trgovini in direktiva o nepoštenih poslovnih praksah (za več informacij glej   MEMO/09/379   ). Preiskava je bila osredotočena na tri ključna področja za potrošnike:    1. Kontaktni podatki o trgovcu: v skladu s pravom EU morajo ti podatki vključevati ime, poštni naslov in naslov elektronske pošte trgovca.    2. Jasne informacije o ponudbi (končna cena in jasen opis izdelka): v skladu s pravom EU morajo biti glavne lastnosti izdelka jasno opisane. Končna cena mora biti enaka ceni, ki je na voljo v informacijah pred nakupom.    3. Jasne informacije glede pravic potrošnikov: v skladu s pravom EU morajo biti potrošniku zagotovljene informacije o „pravici do vračila“ v EU, tj. „pravica do vračila“ izdelka, kupljenega na daljavo, v sedmih dneh brez navedbe razloga . S preiskavo je bila preverjena tudi ustreznost dodatnih informacij o pravicah potrošnika, kot so jamstva za povračilo denarja.   Rezultati S preiskavo je bilo ugotovljeno:    pri 55 % od 369 preverjenih spletišč so bile ugotovljene nepravilnosti, ki se sedaj podrobneje raziskujejo. Pri 13 % problematičnih spletišč bo potrebno čezmejno sodelovanje med nacionalnimi organi. Najpogostejše ugotovljene težave so bile naslednje:    zavajajoče informacije o pravicah potrošnikov  (66 % problematičnih spletišč). Kupci niso bili obveščeni ali pa so jim bile na voljo zavajajoče informacije o „pravicah do vračila“, tj. pravicah do preklica naročila, oddanega po spletu, v sedmih dneh, in do vračila izdelka brez navedbe razloga. Kupcem je bilo na primer rečeno, da trgovec ne bo sprejel vračila izdelka ali da lahko dobijo le dobropis, ne pa povračila denarja. V drugih primerih pa so potrošniki prejeli zavajajoče informacije o pravici do popravila ali zamenjave pomanjkljivega izdelka najmanj dve leti po nakupu (prejeli so na primer odgovor, da je takšna pravica omejena na eno leto).    zavajajoče informacije o končni ceni izdelka (45 % problematičnih spletišč). Informacije o dodatnih stroških dostave niso bile navedene ali jih je bilo težko najti. Dodatni stroški so bili nato prišteti šele v končni fazi plačila. Nekatera spletišča so ponujala celo „brezplačno dostavo“ ali „ all inclusive “ prodajo, čeprav so bili stroški dostave potem še posebej zaračunani.    pomanjkljivi ali nepopolni kontaktni podatki o trgovcu (33 % problematičnih spletišč). Podatki o imenu trgovca, poštnem naslovu ali naslovu e-pošte so bili pomanjkljivi ali nepopolni, tako da trgovca ni bilo mogoče kontaktirati v primeru težav.   Naslednji koraki  Nacionalni organi bodo trgovce pozvali, naj pojasnijo svoje ravnanje oziroma popravijo ugotovljene težave. Če podjetja ne bodo uskladila spletišč z zakonodajo, bodo tvegala zakonske ukrepe in s tem plačilo kazni ali zaprtje spletišča. Rezultati o izvrševanju na ravni EU bodo javnosti na voljo do sredine leta 2010.  Primeri dobrih in slabih spletišč, ki prodajajo elektronske izdelke:   http://ec.europa.eu/consumers/enforcement/sweep/electronic_goods/index_en.htm