IP/09/1740 Bruselj, 19. novembra 2009 Komisija sprejela sporočilo o sproščanju potenciala za javno-zasebna partnerstva  Evropska komisija je določila okvir za spodbujanje javno-zasebnih partnerstev, s katerimi bi zadovoljili sedanje in prihodnje evropske potrebe po naložbah v javne storitve, infrastrukturo in raziskave. Ob ustreznem upravljanju z upoštevanjem sedanjih in prihodnjih javnih interesov lahko javno-zasebna partnerstva prinesejo ogromne koristi. Zaenkrat jih je le malo in države članice z njimi nimajo veliko izkušenj. Skladno z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva želi Komisija spodbuditi javno-zasebna partnerstva ter njihovo pogostejšo in učinkovitejšo uporabo v tem času, ki zahteva inovativne rešitve na področju javnega financiranja za obvladovanje težav zaradi okleščenih nacionalnih proračunov. Odločanje o uporabi javno-zasebnega partnerstva bo ostalo v rokah nacionalnih organov.  Sporočilo obravnava tudi možnosti za izboljšanje delovanja skupnih tehnoloških pobud EU, ki so javno-zasebna partnerstva na ključnih raziskovalnih področjih s sofinanciranjem EU ( glej   MEMO/07/570   ).  Predsednik Evropske komisije José Manu el Barroso je povedal:  „Komisija s tem sporočilom vzpostavlja nov, celosten okvir za javno-zasebna partnerstva.  V času, ko se Evropa izvija iz primeža gospodarske krize, javno-zasebna partnerstva državnim organom lahko z nadaljnjim vlaganjem v prihodnost pomagajo ustvarjati delovna mesta, medtem ko se izvajajo strategije izstopa za ponovno uravnoteženje javnih financ.  Ustrezno načrtovana javno-zasebna partnerstva, ki se izvajajo ob upoštevanju dolgoročnih javnih interesov, lahko spodbudijo naložbe v visoko kakovostne sisteme zdravstvenega varstva, izobraževanja in trajnostnega prometa.  Z njimi se lahko lotimo reševanja problema podnebnih sprememb in spodbudimo energetsko učinkovitost.  Želimo, da bi državni organi javno-zasebna partnerstva izkoriščali pogosteje in učinkoviteje.“   Gospodarska kriza je v mnogih državah članicah povzročila dodaten pritisk na javne finance, kar lahko negativno vpliva na razvoj nove ključne infrastrukture, zlasti v obdobju po izteku sedanjih fiskalnih spodbud.  Tako bo že samo izpolnjevanje zavez Evropske komisije v zvezi z vseevropskim prometnim omrežjem v obdobju 2007–2013 zahtevalo financiranje v vrednosti več kot 20 milijard evrov.  Precej bo treba vložiti v izpolnjevanje zavez v zvezi s podnebnimi spremembami in energetiko.  Z javno-zasebnimi partnerstvi je mogoče mobilizirati zasebni kapital in znanja ter ju združiti z javnimi sredstvi.   Financiranje EU prek strukturnih skladov, evropske investicijske banke ali instrumentov vseevropskega prometnega omrežja lahko pomaga pri uporabi javno-zasebnih partnerstev za pomembne naložbe tudi v obdobju, ko je na voljo manj nacionalnih javnih ali zasebnih sredstev.   Okvir za javno-zasebna partnerstva temelji na i) boljšem usklajevanju in dodatni krepitvi oziroma racionalizaciji finančnih instrumentov za javno-zasebna partnerstva na ravni EU;  ii) tesnem sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in  iii) krepitvi zmogljivosti javnega sektorja.   Okvir, ki ga določa sporočilo, zajema (   http://ec.europa.eu/growthandjobs/index_en.htm   ):     več sredstev za javno-zasebnih partnerstev v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko s preusmeritvijo obstoječih instrumentov Skupnosti in z vzpostavitvijo garancijskih instrumentov za ta namen;     v prisotnosti financiranja EU, boljša pravila in postopke za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za projekte, ki so v celoti javni, in tiste v okviru javno-zasebnih partnerstev;     učinkovitejši okvir za inovacije, vključno z možnostjo, da EU sodeluje v subjektih zasebnega prava in neposredno vlaga v posebne projekte;    upoštevanje zakonodajnega instrumenta EU o koncesijah na podlagi tekoče ocene učinka;    izboljšano razširjanje informacij in izmenjavo dobre prakse;  ustanovitev nove skupine za javno‑zasebna partnerstva, v kateri bodo vse zainteresirane strani lahko delile svoje pomisleke in nadaljnje zamisli v zvezi z javno‑zasebnimi partnerstvi.    Skupne tehnološke pobude so nov način graditve javno-zasebnih partnerstev na področju raziskav na evropski ravni.  Takšna pobuda se financira iz proračuna EU ter javne in zasebne interese združi v novi izvedbeni strukturi.  Do zdaj so bile skupne tehnološke pobude, katerih skupni proračuni so znašali med 1 milijardo evrov in 3 milijardami evrov, vzpostavljene na petih področjih:  inovativna zdravila, aeronavtika, gorivne celice in vodik, nanoelektronika in vgrajeni računalniški sistemi.