IP/09/ 1816  Bruselj, 25. novembra 2009 Reforma evropskega izobraževanja: kljub mnogim dosežkom ostaja še veliko dela  Splošna učinkovitost evropskega sistema izobraževanja in usposabljanja se je sicer izboljšala, vendar je napredek počasen, zato večina zastavljenih reform za leto 2010 ne bo doseženih.  Zaradi gospodarske recesije so reforme in trajne ciljno usmerjene naložbe v sisteme izobraževanja in usposabljanja še nujnejše pri spopadanju z gospodarskimi in socialnimi izzivi.  To so glavne ugotovitve dveh poročil o napredku reform izobraževanja in evropskem sodelovanju, ki ju je danes predstavila Evropska komisija.  Evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mlade Maroš Šefčovič je povedal:  „Pri reformiranju evropskega izobraževanja smo dosegli dobre rezultate, vendar zdaj ne smemo popustiti.  Okrepiti in izboljšati moramo zlasti naložbe v izobraževanje in usposabljanje, da bomo povečali zaposljivost evropskih državljanov ter dolgoročno dvignili našo zmožnost inoviranja“. 1. Poročilo Komisije o napredku pri doseganju lizbonskih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja – kazalniki in primerjalni kriteriji za leto 2009  To letno poročilo primerja napredek držav članic glede petih ključnih kriterijev na področju izobraževanja in usposabljanja za leto 2010.     Čeprav je bil napredek dosežen, štirje od petih kriterijev izobraževanja in usposabljanja za leto 2010 verjetno ne bodo doseženi. Edini kriterij, ki je bil izpolnjen, je bilo povečanje števila diplomantov matematičnih, znanstvenih in tehn oloških ved. Kljub napredku trije kriteriji niso bili doseženi: sodelovanje odraslih v vseživljenjskem učenju, zmanjšanje deleža učencev, ki prezgodaj prekinejo šolanje, ter povečanje števila mladih, ki zaključijo višje srednješolsko izobraževanje. Kriterij glede bralnih sposobnosti 15-letnikov se je od leta 2000 celo poslabšal.     Po drugi strani se je povečal delež zelo mladih otrok v izobraževalnih sistemih, izboljšale pa so se tudi splošna udeležba v predšolski vzgoji in stopnje izobraženosti evropskih drž avljanov na splošno. Število delovno sposobnih odraslih (v starosti 25–64) z nizko doseženo stopnjo izobrazbe je od leta 2000 padlo za več kot milijon na leto. Kljub pozitivnemu rezultatu je še vedno 77 milijonov odraslih nizko izobraženih, kar je skoraj 30 % celotne evropske populacije.   Drugi področji, kjer je bil dosežen napredek, sta učenje jezikov v šolah ter mobilnost študentov v terciarnem izobraževanju, ki se je od leta 2000 povečala za več kot 50 %.    2. Osnutek skupnega poročila o napredku pri izvajanju delovnega programa v izobraževanju in usposabljanju za leto 2010  To dvoletno poročilo, ki temelji na prispevkih držav članic, skupno sprejmeta Svet za izobraževanje in Komisija. Poročilo ocenjuje splošni napredek in določa prednostne naloge za prihodnje sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja. Osredotoča se na doseganje ključnih kompetenc na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja. Glavne ugotovitve vključujejo naslednje:    Mnogo držav uporablja evropski okvir ključnih kompetenc kot oporno točko pri uvajanju šolskih reform.  Velik napredek je bil dosežen pri prilagajanju šolskih učnih načrtov, vendar bo treba še veliko storiti za razvoj kompetenc učiteljev, posodobitev metod ocenjevanja in uvedbo novih načinov organiziranja učenja.  Največji izziv je, da se omogoči uporaba inovativnih metodologij vsem udeležencem v procesu učenja, vključno z najbolj prikrajšanimi in tistimi v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, izobraževanju odraslih in višješolskem izobraževanju.    Med ostalimi izzivi so  izvajanje vseživljenjskega učenja, povečevanje mobilnosti, lajšanje dostopnosti izobraževanja in usposabljanja ter prilagajanje izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela in družbe.  Poseben poudarek bi bil potreben na partnerskem povezovanju izobraževanja in usposabljanja s svetom dela.    Vrednosti naložb na posameznega študenta so se od leta 2000 povečale na vseh ravneh izobraževanja.  Vendar je bila rast porabe na študenta v terciarnem izobraževanju počasnejša kot drugje.  Države članice EU bodo morale letno vložiti v povprečju najmanj dodatnih 10 000 evrov na študenta v višješolskem izobraževanju, da bi dosegle ZDA (skoraj 200 milijard evrov več na leto).  Do razlik prihaja večinoma zaradi večjih zasebnih investicij v visokošolske institucije v ZDA.   Kako naprej?  Skupno poročilo bo 26. novembra 2009 predloženo Svetu za izobraževanje , ki bo poročilo uradno sprejel februarja 2010.  Ključna sporočila bodo obravnavana v okviru prihodnje evropske strategije za rast in delovna mesta na spomladanskem Evropskem svetu leta 2010 .  Več informacij:   MEMO/09/520  :  Pogosta vprašanja:  Poročilo o napredku pri izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje za leto 2010“   Evropska komisija:  Napredek pri doseganju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju – kazalci in primerjalni kriteriji, poročilo za leto 2009:   http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-policy/doc1951_en.htm    Skupno poročilo Sveta in Komisije o napredku pri izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“     http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-policy/doc1532_en.htm     Zloženka:  Pet primerjalnih kriterijev za evropsko izobraževanje [s specifičnimi podatki po državah]:   http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-policy/doc/benchmarks_en.pdf    Evropska komisija:  Evropska strategija in sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju:    http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-policy/doc28_en.htm